Naša spletna stran uporablja piškotke, kar omogoča sledenje vaše poti po spletni strani, registracijo aktivnosti uporabnikov na tej spletni ter ocenjevanje in izboljševanje spletne strani z namenom, da je spletna stran čim bolj prijazna za uporabo. Sami lahko svoj spletni brskalnik nastavite tako, da izključite možnost dela s piškotki, ali tako, da vas opozori, kadar bodo piškotki poslani.
ECHO – odmev v prihodnost: 5. podkast Infinite Pure Solutions #Dr. Jonas Sonnenschein: Slovenija bi morala biti ambiciozna in inovativna

Na ravni zastavljanja trajnostnih ciljev – tudi na nacionalnih ravneh - nam še nekako gre, ko pa gre za njihovo realizacijo, pa je zgodba malo drugačna, je v petem podcastu 'Echo – odmev v prihodnost', ki jih je to jesen lansiralo svetovalno podjetje Infinite Pure Solutions z direktorico in voditeljico podcastov Tino Štrukelj, uvodoma povedal dr. Jonas Sonnenschein, vodja projektov pri nevladni organizaciji Umanotera in predstavnik nevladnih organizacij v Podnebnem svetu. Serija podcastov 'Echo – odmev v prihodnost' nastaja v povezavi s prihajajočim Slovenskim energetskim forumom, ki bo v Hiši EU v četrtek, 23. novembra 2023.

Kot okoljski ekonomist, ki je doktoriral iz zelene rasti in hitrega razogljičenja, v podcastu podaja pogled na ambicioznost podnebnih ciljev, učinkovitost predvidenih ukrepov ter vlogo nevladnih organizacij pri tem, s Štrukljevo pa spregovorita tudi o potrebnih korakih in o priložnostih za Slovenijo za učinkovit zeleni prehod, pri čemer bi po njegovem mnenju morali najprej razumeti, kaj sploh sta za nas razvoj in napredek.

Prvi korak na prehodu v ogljično nevtralno prihodnost bi bil, da sploh izvajamo nacionalni energetsko-podnebni program.

»Prvi korak bi bil, da sploh izvajamo nacionalni energetsko-podnebni program (NEPN),« je poudaril Sonnenschein in se navezal na problem emisij, ki v veliki meri izhajajo tudi iz prometa, na področju tega pa Slovenija – po drugi strani – načrtuje novo avtocestno infrastrukturo, kar torej ni skladno s trajnostnim ciljem prehoda prometa na železnice. Inovacij pa po njegovih besedah ne bo brez pritiska, je poudaril in dodal, da pa so po drugi strani potrebne tudi spodbude.

Inovacij brez pritiska ne bo, so pa potrebne tudi spodbude.

Doseči spremembe socialnih in kulturnih norm je namreč evolucijski proces, ki bo zelo počasen brez zunanjih spodbud. Po njegovem mnenju sicer že čez dve ali tri desetletja v slovenski energetiki, ki vključuje mešanico hidro-, premogovne in jedrske energije, sistem ne bo več vzdržen, pač pa bomo morali imeti veliko bolj fleksibilna omrežja, začenši z distribucijskimi, da bodo prenesla nove obnovljive vire energije, namesto da bi se zanašali na uvoz električne energije. Ob tem pa meni tudi, da je majhnost Slovenije lahko tudi prednost, saj je majhno omrežje lažje načrtovati, kot pa večje, kot je denimo nemško (od koder sogovornik sicer prihaja) ali pa švedsko (kjer je Sonnenstein študiral).

Četudi ne vemo natanko, kakšen bo naš elektroenergetski sistem čet dvajset, trideset let, pa zagotovo vemo, da bo zelo drugačen od današnjega.

»V tem delu Evrope bomo imeli v prihodnosti velike deleže sončne in vetrne energije, kar je prav tako priložnost, in to z ekonomskega vidika, ne le z vidika dosege trajnostnih ciljev,« je povedal. Četudi ne vemo natanko, kakšen bo naš elektroenergetski sistem čet dvajset, trideset let, pa zagotovo vemo, da bo zelo drugačen od današnjega, pravi in tako prepoznava predvsem priložnosti v prehodu na večji delež obnovljivih virov energije, pri čemer nakaže tudi na razliko med sončnim potencialom v Sloveniji in v severni Nemčiji, od koder sam prihaja, in kjer ima, tako Sonnenschein, domala vsaka kmetija svojo sončno elektrarno.

Sončni potencial je veliko večji v Sloveniji kot pa na severu Nemčije, kjer ima kljub temu domala vsaka kmetija svojo sončno elektrarno.

Proces sodelovanja na področju priprave novega NEPN-a je ocenil kot pozitivnega, na podnebno politiko pa se končno, je spomnil, gleda kot na sektorsko politiko, a k slednji bi dejansko morali prispevati vsi sektorji in različne organizacije ter seveda civilna družba, je poudaril. V Umanoteri sicer izvajajo tudi ozaveščevalne projekte na področju koriščenja sončne energije in lokalne biomase s strani občin in občanov, torej posameznikov, ki lahko ne nazadnje sodelujejo v energetski tranziciji kot nosilci energetskih zadrug, je dejal.

Na podnebno politiko se končno gleda kot na sektorsko politiko, a k njenemu uresničevanju bi morali vsi prispevati.

Bi pa morala Slovenija, ki sicer beleži okrog 7 odstotkov, kar je približno 65 tisoč gospodinjstev oz. 100 tisoč ljudi, kot energetsko siromašnih, čimprej sprejeti akcijski načrt, ki naslavlja prav energetsko revščino in ima po mnenju Lidije Živčič »relativno dobre nastavke«.

»Ko gledamo vlogo posameznika, vse prevečkrat gledamo nanj skozi prizmo potrošnika, namesto da bi ga videli kot državljana in kot del kakšne organizacije, ki ima veliko večjo moč, kot pa le potrošnik, ki ga nagovarjamo v duhu denimo recikliranja in/ali ugašanja luči in podobno,« je poudaril.

In če bi Slovenija premogla pogum za nov model razvoja, s katerim bi točno vedela, kam želi - ne le v kontekstu rasti BDP-ja, ampak v kontekstu kakovostnejšega življenja -, bi lahko bila celo prva evropska država, ki bi bila prepoznavna kot naprednejša tudi čez več desetletij, je sklenil dr. Jonas Sonnenschein.

Oglejte si peti podkast 'ECHO – odmev v prihodnost' z dr. Jonasom Sonnenscheinom: